SuSE Professional 7.0
Prvi v Evropi

Roman Maurer

Podjetje SuSE GmbH je bilo ustanovljeno pred osmimi leti v Nürnbergu z zvenečim imenom "Software und System Entwicklung" in si zadalo za cilj postati največji evropski distributer Linuxa. Resnici na ljubo prav težkega posla pri tem sprva res ni imelo, v zadnjih letih pa se je iz krajevne nemške distribucije Linuxa razvilo v distribucijo z nekaj sto zaposlenimi strokovnjaki, ki igrajo pomembno vlogo pri razvoju in trženju sistema GNU/Linux po svetu.

Dejavni so pri razvoju oken X, jedra, namizja KDE, podpori zvočnih kartic in naprav USB, podpori ISDN in ADSL, pa tudi pri prilagajanju sistema za nemško tržišče, ki je novi izdelek dobesedno razgrabilo. Prvi mesec so v Nemčiji prodali prek 120.000 izvodov lokalizirane distribucije SuSE Linux 7.0, od tega dve tretjini že kar prvi dan, v ZDA pa prvi dan po izidu angleške različice skoraj 40.000.

SuSE prodaja dve različici: Personal je namenjena uporabnikom, ki so vajeni okolja Windows, ne pa tudi Linuxa, Professional, ki jo opisujemo tule, pa je namenjena "specialnim povratnikom", ki želijo čimveč iztisniti iz sistema. Glavna razlika je v ceni in v popolnosti: profesionalna različica pride na kar šestih ploščah CD ali eni plošči DVD, ter poleg sistema vsebuje še skoraj 2000 programov zanj. Med preizkušanjem nam ni uspelo najti niti enega kolikor toliko znanega prostega programa za GNU/Linux, ki ga ne bi bilo na eni od plošč, dodani pa so še tudi številni komercialni izdelki ali vsaj preizkusne različice le-teh.

V znamenju kameleona

Očitno je, da je SuSE poleg snovalcev in programerjev zaposlil tudi oblikovalce. Preplašeni kameleon iz prvih let, maskota SuSE, je postal simpatični kameleon Geeko, ki v glavni vlogi nastopa na zaslonu in v priloženih knjigah. Paket je vreden nakupa že samo zaradi slednjih - poleg knjižice, ki opisuje namestitev, prejmemo tri priročnike s skupaj 900 stranmi, v katerih najdemo zglede uporabe, opise dodanih programov, težave in rešitve, ter celo ergonomske nasvete. Sistem baje lahko z Brailleovo vrstico sami namestijo in uporabljajo tudi slepi uporabniki.

Omenjena knjižica z navodili za namestitev je oblikovana kot knjiga za otroke, z barvnim tiskom in napisi v oblačkih - verjetno zato, ker je namestitev skoraj otročje lahka. Žal ni poslovenjena, pa tudi slovenske tipkovnice med namestitvijo ne najdemo. Sčasoma bodo to že uredili, saj je priložena uradni izdaji XFree 4, ki pride poleg SuSE. Pač pa med paketi najdemo slovenski slovar za črkovalnik ispell - delo projekta GNUsl - s čimer se že odkupijo.

Orodje YAST2 in namizje sta grafično polepšana.	V črkovalniku ispell je podprta tudi slovenščina.

Razveseljiva je tudi zbirka pisav s šumniki; SuSE je namreč na Češkem ustanovil svojo podružnico, kjer izdelujejo prirejeni češki sistem, Slovenci pa si s Čehi na srečo delimo kodno tabelo ISO 8859-2. Če bodo torej v bodoče kakšne težave s pisavami, jih bodo bratje Čehi opazili in odpravili še pred nami. Ne le, da lahko uporabimo prosto dostopne postscriptne pisave Type 1, ki jih je izdelal češki SuSE - strežnik XFree86 4.0 podpira tudi pisave TrueType, znane iz okolja Windows, res pa še brez glajenja robov, za katerega razvijalci XFree86 napol hudomušno trdijo, da po raziskavah škoduje vidu.

V knjigah in tudi na ovitku plošč so natisnjena pogosto postavljena vprašanja, tako da jih novinci ne spregledajo. Namestitev poteka z novim grafičnim orodjem YAST2, logično in po dobro opredeljenih korakih. Določene nastavitve pa novi YAST2 kar privzame, tako da bomo morali za popolno prilagoditev sistema seči po preizkušenem orodju YAST, s katerim je mogoče nastaviti vse od UID uporabnikov do vedenja omrežnega tiskalnika. Večina ljudi bo med namestitvijo izbrala sistem KDE s pisarniškimi programi, če pa bi radi namestili skoraj vse, morate imeti na disku 6,5 GB prostora. Radovedneži bodo namestili tudi GNOME 1.2 ter preizkusni KDE 1.92, vendar Suse daje prednost zanesljivemu in preizkušenemu KDE 1.1.2. Prvič v GNU/Linuxu moramo med namestitvijo tudi vnovič zagnati sistem, kar pa nas ne zmede, če smo kdaj nameščali Windows.

Hrošči in muhe

Po namestitvi se znajdemo v namizju KDE 1.1.2. Pozabljene pakete lahko dodamo v okolju YAST2, a tu nas čaka neprijetno presenečenje. S tipkovnico si v tem orodju ne moremo pomagati, skupin paketov naenkrat ne moremo izbrati, dvakratni klik na miško pa je enkrat obvezen, drugič pa ga YAST2 ne razume. Sto dodatnih paketov torej namestimo tako, da vsaj dvestokrat kliknemo, kar je neuporabno.

Upajmo, da bodo popravki prinesli tudi spremembo uporabniškega vmesnika. Zamera velja tudi izbiri prevedene dokumentacije; iz neznanega vzroka so izpadli vsi prevodi spisov HOWTO, razen nemških. Pa ne, da na šestih ploščah ni bilo prostora za slovensko dokumentacijo, našel pa se je prostor za predstavitvene komercialne programe? Na srečo sta tako namizje KDE 1.1.2 kakor tudi preizkusna različica KDE 2.0 poslovenjeni, slovensko dokumentacijo in pravi KDE 2.0, ki je medtem že izšel, pa najdemo v obliki RPM na ftp.suse.com.

Zakaj se nam opravilna vrstica po odjavi zaredi tik nad pultom, čeprav smo jo imeli sprva na vrhu zaslona? Morda zato, ker smo poganjali tudi preizkusni KDE 2.0, na kar nas sicer opozarjajo. Ker je znano, da se kameleoni prehranjujejo z žuželkami, jim teh hroščev ne bo težko odpraviti.

Odlike

Ali ste že slišali za ta in ta programski paket za GNU/Linux, pa vas zanima, ali ga ima vaš profesionalni Suse 7.0? Zelo verjetno ga ima, saj je sistem trenutno najbližji popolnemu referenčnemu sistemu za Linux. Priložena sta že znani spletni strežnik Apache 1.3.12, ki vključuje podporo za PHP4, jserv in Tomcat, ter Samba 2.0.7 za povezljivost z omrežjem Windows, strežnik LDAP ter različna orodja za delo s strežniki, med katerimi je zanimivo tudi orodje Alice, ki omogoča hkratno spreminjanje nastavitev na več delovnih postajah.

Vključen je paket za požarni zid, za filtriranje paketov za usmerjanje ali omejevanje, nadomestni strežnik Squid, poštni in novičarski strežnik, v javi napisani faksirni strežnik susefax, samodejna tajnica vbox, in še in še. Seznam zaokrožujejo predstavitvene različice izdelkov drugih proizvajalcev, kot je VMWare za poganjanje drugih operacijskih sistemov v Linuxu ali NT, Hummingbird Exceed za dostop do grafičnega terminala X v NT, strežnik programov Java/XML (angl. application server) Lutris Enhydra, ter zbirka za spletno trgovanje VShop, a ker koda tu ni na vpogled, padejo iz konteksta celote.

Še izboljšana je podpora strojne opreme. Poleg podpore za USB, ki obsega modeme, tiskalnike, tipkovnice, miške, poizkusno pa tudi ISDN, diskete in naprave Zip, je nova tudi podpora številnim zvočnim karticam, izboljšano orodje SaX2 pa zazna kartice 3D, čemur se ne čudimo, če vemo, da Dirk Hohndel, podpredsednik projekta XFree86, dela pri SuSE. Prenovljeno jedro 2.2.16 z dodatki podpira journaling datotečni sistem ReiserFS, a v Slashdotu poročajo, da imajo nekateri s tem težave.

Bolj zabavno plat predstavljajo grafični programi, kot so Gimp, xfig, xv, programi za trirazsežno grafiko, kot sta Povray in blender, predvajalniki različnih večpredstavnih zapisov, programi za peko plošč, kopica igric in posnemovalnikov drugih operacijskih sistemov.

Vse skupaj spremlja dokumentacija, ki je pregledna pač toliko, kolikor ji dopušča najmanjši skupni imenovalec -- zapis. Kar se da prikazati v HTML, je prikazano v brskalniku v celostnem sistemu pomoči, ki vsebuje strani referenčnega priročnika, GNU Info, angleške spise HOWTO, ter zbirko vprašanj, ki so jih ljudje zastavljali tehnični pomoči. Kupci paketa Suse 7.0 Professional so upravičeni do trimesečne pomoči pri namestitvi, do poljubnega osveževanja paketov prek FTP ter do izvorne kode večine programov.

Razvojna orodja

Suse je imel že zdaj dobre odnose z izdelovalci razvojnih orodij. Sistem premore Java2 in JDK 1.3 -- poleg Sunove dodaja še podporo IBM. Razvijalci v C++ seveda tudi niso zapostavljeni. Alan Cox je na letošnjem LinuxTagu povedal zgodbico o tem, kako specializirana znanja so potrebna za nekatere projekte -- obstajal je celo človek, ki je hodil od prostega projekta do prostega projekta in v vsakem popravljal datoteko autoconf (za ./configure), da je delovala na vseh arhitekturah.

Programerji v C++ se lahko zdaj pomehkužijo v združenem prostem okolju KDevelop 1.2, s katerim je izdelava programov za okna X postala šala. V združenem okolju lahko delamo nove razrede, pišemo kodo programa, ga prevajamo in preizkušamo, skelet in datoteko autoconf pa naredimo kar v čarovniku s klikanjem dobesedno v minuti. Seveda so še naprej dostopna standardna prosta orodja, kakršni sta Perl in Emacs, v katerih lahko programiramo v barvah, beremo pošto, brskamo po internetu in igramo igrice - če tako želimo, lahko skratka svoj Linux uporabljamo le še kot nalagalnik Emacsa. Poleg glibc 2.1.3 in Qt so vključene tudi razvojne knjižnice MetroLink OpenGL.

Potrebam za simbolično računanje naj bi zadoščala Mupad in Scilab, ki pa ju je zapleteno uporabljati.

V čarovniku orodja Kdevelop le izberemo videz programa, katerega skelet vmesnika želimo.	Besedilni urejevalnik Yudit prikaže Unicode. Abiword še ni dokončan, a datoteko za Word prepozna.

Kameleon ima dolg jezik

Na voljo so Star Office 5.2, ki lahko bere datoteke Microsoft Office in je opisan tudi v priročniku, Abiword, Word Perfect 9, Applixware Office 5.0. Unicode lahko vnašate z yudit, dokončno pa ga bo v GNU/Linux po nekaj letih vpeljal šele KDE 2.0. Poslovenjena KDE in LyX še dopolnjuje slovenski črkovalnik iz projekta GNUsl.

Če bi v tem trenutku radi zanesljiv strežnik ali pa bi radi preizkusili, kaj vse sploh GNU/Linux omogoča, je Suse 7.0 Professional resna izbira. Ker je to evropska distribucija, se razvijalci tudi zavedajo problemov internacionalizacije, ki jih občutijo na lastni koži, torej bo tudi primerna za namizje. Vprašanje, ali bo prevzela vodstvo, pa je, poleg simpatij neodvisnih razvijalcev, verjetno že vprašanje nacionalnega ponosa Američanov.

Roman Maurer <roman.maurer@hermes.si> v reviji Monitor, december 2000
Na spletnih straneh društva Lugos objavljeno z dovoljenjem založnika Infomediji, d. o. o.